Diabetes mellitus je presnovna motnja, pri kateri lahko neustrezna proizvodnja hormona inzulina ali odpornost na njegovo delovanje v telesu povzroči visoko raven sladkorja v krvi. Inzulin je potreben, da sladkor pride v celice telesa, kjer se porablja za energijo. Ko sladkor ne more priti v celice, ostane v krvi na visoki ravni. Zapleti sladkorne bolezni izhajajo iz dolgotrajne izpostavljenosti visokemu krvnemu sladkorju. Kronično visoki sladkorji v krvi najpogosteje vplivajo na srčno-žilni, živčni, vidni in sečni sistem.
Srčnožilni sistem
Srčno-žilni sistem vključuje srce in ožilje. Visok krvni sladkor in zvišane vrednosti maščob v krvi, ki jih običajno najdemo pri ljudeh s sladkorno boleznijo, prispevajo k maščobnim oblogam, imenovanim oblog na notranjih stenah krvnih žil, kar povzroča vnetje. To vodi do zmanjšanega pretoka krvi in otrdelosti krvnih žil, ki se imenuje ateroskleroza. Visok krvni sladkor povzroči tudi glikacijo, kjer se sladkorji prilepijo na beljakovine, zaradi česar so lepljivi. To se zgodi na beljakovinah, ki jih najdemo v krvnih žilah, posledica pa je tudi vnetje. Ko se to zgodi v srcu, lahko to privede do bolezni srca in ožilja. Po poročilu ameriškega združenja za srce iz leta 2016 68 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo, starejšo od 65 let, umre zaradi bolezni srca.
Živčni sistem
Poškodba živcev, imenovana diabetična nevropatija, je pogosta pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Običajno se simptomi pojavijo po več letih, vendar se lahko pojavijo, ko je diagnosticirana sladkorna bolezen, saj je bolezen morda odkrila več let. Poškodba diabetičnega živca, znana kot periferna nevropatija, je najpogostejša v nogah in stopalih. Glede na izjavo Ameriške zveze za sladkorno bolezen iz leta 2005 ima do 50 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo periferno nevropatijo. Običajno se začne kot otrplost ali mravljinčenje, ki napreduje do izgube bolečine in občutka toplote in mraza v stopalih ali rokah, zaradi česar je težko občutiti poškodbo. Druga vrsta poškodb živcev, imenovana diabetična avtonomna nevropatija, prizadene živce, ki uravnavajo srce, ožilje ter prebavni in drugi sistem. To stanje lahko med drugim privede do težav s krvnim tlakom, srčnim ritmom in prebavo.
Vizualni sistem
Centri za nadzor in preprečevanje bolezni poročajo, da je v letih 2005 do 2008 28, 5 odstotka odraslih z diabetesom 40 let ali več imelo diabetično retinopatijo. To očesno bolezen povzročajo visoke ravni krvnega sladkorja, kar vodi do poškodbe krvnih žil in uhajanja tekočine v očesnem delu očesa, imenovanem mrežnica. Diabetični makularni edem je zaplet diabetične retinopatije, pri čemer je prizadet center mrežnice, ki je odgovoren za podroben vid. Ti pogoji lahko sčasoma privedejo do slepote. Visok krvni sladkor lahko povzroči tudi večje tveganje za katarakto in glavkom. Te očesne motnje se pojavijo prej in pogosteje pri ljudeh s sladkorno boleznijo, v primerjavi s tistimi brez bolezni.
Urinarni sistem
Leta 2011 je CDC poročal, da je bila sladkorna bolezen glavni vzrok za odpoved ledvic pri 44 odstotkih ljudi, ki jim je novo diagnosticirano stanje. Visoka raven sladkorja v krvi lahko poškoduje ledvice. Rezultat je bolezen, znana kot diabetična nefropatija, ki lahko sčasoma privede do odpovedi ledvic. Visoka raven sladkorja v krvi sprva poškoduje krvne žile v ledvicah. Ko diabetična nefropatija napreduje, pride do zgostitve ledvičnega tkiva in brazgotin. Ko so ledvice poškodovane, krvi ne morejo pravilno filtrirati. Posledica tega je kopičenje odpadkov in tekočine v krvi ter uhajanje pomembnih beljakovin v urinu.
